»Režiser Žiga Divjak je igralca postavil v statičen, sedeč položaj in tako težišče drame postavil na čustva, ki jih skozi predstavo doživlja mladi par.«

»Poskušajo v predstavi soočiti dva vidika: ujetost v svet, ki se 'samo prilagaja in predaja nekemu narativu kapitala', medtem ko 'živi svet okrog nas vedno znova izgublja, s tem, ko izgublja narava, pa na neki način izgubljamo tudi mi'.«

»Predstava brez besed po režiserjevih navedbah govori o možnostih in nezmožnostih bivanja človeka kot nebogljenega, a tudi vase zagledanega bitja in drugih bitij na planetu.«

»S popolnim zaupanjem v gledališče kot kolektivno dejanje ter kot prostor neusmiljene, a obenem nežne kritike človeške nepopolnosti, pripravljen na vsakršno nekonvencionalnost, tudi na preseganje konvencij samega gledališkega dejanja, je Divjak pripravljen umetniško tvegati, hkrati pa ostaja zanesljiv dirigent in navdihnjen ustvarjalec lastnega in pristnega umetniškega izraza.«

»Vse bolj postaja jasno, da je skupnostno delovanje edina možna alternativna rešitev tega problema.«

»Mislim, da je to predstava o dveh posameznikih, ki poskušata pač preživeti v tem trenutku po svojih najboljših močeh, se pri tem tudi malo poškodujeta, zavedno in tudi nezavedno.«

»Zdi se mi, da imamo velikokrat potrebo deliti svoje probleme, hkrati pa nismo čisto pripravljeni oz. nismo čisto prepričani, koliko razkriti in kako to povedati. To smo iskali.«

»Kot družba lahko preživimo samo, če problem drugega razumemo kot naš lastni problem.«

»V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu.«